Kaj je vitamin P?

Rutin je naravni flavonoid oziroma polifenolni bioflavonoid, ki ima močne antioksidativne lastnosti. Polifenoli so mikroelementi v prehrani, ki imajo ogromen zdravilni potencial. Izboljšajo spomin, mišljenje in pomagajo v borbi proti debelosti, srčno-žilnim boleznim in nevrodegenerativnim boleznim. Flavonoidi so ena vrsta polifenolov, ki dajejo rastlinam rumeno barvo.

Vitamin P je skupno ime za rutin, kvercitin in hiperozid.

Vitamin P sodeluje v borbi proti depresiji in drugim mentalnim boleznim. Je zelo pomemben za pigmetacijo rož, filtracijo UV svetlobe in ima protibakterijske ter protiglivične lastnosti. Ta vitamin je vodotopen, kar pomeni, da ga ob presežku lahko telo izloči skozi urin.

Kaj so njegove glavne naloge?

  • zdravje krvnih žil (za močnejše kapilare)
  • poviša ustvarjanje kolagena v telesu
  • poviša absorpcijo in uporabo vitamina C v telesu
  • znižuje nabiranje oblog v ožilju, zato zniža možnost za nastanek arterioskleroze
  • pomaga preprečiti male krvavitve in trganja malih kapilar, ki hitro počijo
  • ima protivnetno lastnost; proti histaminom
  • znižuje pritisk s sprostitvijo gladkih mišic srčno-žilnega sistema
  • zmanjšuje rast tumorjev
  • znižuje črevesne polipe (colonic neoplasia)
  • preprečuje poškodbe jeter zaradi vnetij
  • zavira razgrajanje hialuronske kisline, ki skrbi za uravnavanje prepustnosti žilne stene
  • pomaga pri hitrejšem celjenju ran
  • je nujen za absorpcijo vitamina C
  • obnaša se kot kelator za težke kovine, ki lahko poškodujejo naše celice

Ob rednem uživanju se lahko izboljšajo krčne žile, prenehajo krvavitve iz nosu ali dlesni, omilijo se revmatična obolenja, artritis in hemeroidi.

Kje najdemo rutin?

  • črni čaj (pazi pri uživanju na tešče, saj znižuje vrednosti magnezija) – do dve skodelici dnevno
  • ajda (zel, listi in cvetovi)
  • pomaranče
  • limone
  • grozdje
  • limete
  • jagodičevje
  • breskve
  • marelice
  • češnje
  • slive
  • šipek

Ajde se ne sme uživati vsak dan, saj lahko pride do zožitve žil in rahlega povišanja krvnega tlaka.

Kot sem omenila, je rutin močan antioksidant, ki direktno znižuje ROS (reaktivna kisikova spojina, reactive oxygen spieces). ROS so visoko reaktivne molekule v telesu, ki se ustvarjajo z oksidacijo (oksidativni stres) in lahko poškodujejo DNK, RNK, glutation (eden izmed naših lastnih najmočnejših antioksidantov) in encime.

Kot antioksidant deluje tudi na celično zmogljivost preživetja (cell viability) in zniža peroksidacijo (oksidativno razgradnjo) maščob v celičnih stenah. Njegovo delovanje ni le antioksidativno, je tudi protivnetno, antidiabetično in protirakavo. Naš srčno-žilni sistem in živčevje pa brani pred negativnimi posledicami stresa.

Ker se rutin proti ostalim podobnim flavonoidom zaradi hitre presnove in sekrecije zelo slabo absorbira, je njegova uporaba v terapevtske namene omejena.

Rutin po zaužitju presnovijo naše bakterije v črevesju, nato se absorbira skozi črevo. Flavonoidi imajo v veliki večini nizko stopnjo biorazpoložljivosti, še posebej rutin zaradi svoje velikosti. V kri se ne absorbira zlahka, njegovo razpoložljivost telesu znižujejo tudi ksenobiotiki.

Študije, kjer so uporabljali doze s 500 mg na dan, so pokazale, da se morda le 10 % zaužitega rutina absorbira. Najboljšo biorazpoložljivost ima alfa-G-rutin; pokazalo se je tudi, da ga telo bolje sprejme v primeru zaužitja z ostalimi flavonoidi, ki so na primer v Mulbery listih.

Kakšne so njegove protirakave lastnosti?

Rutin je kemo-terapevtski in kemo-obrambni agent. Ima protirakave lastnosti, saj zavira razmnoževanje rakavih celic, pospešuje apoptozo oziroma avtofagijo (celični ”samomor”) in zavira angiogenezo (rast novih žil iz starih), invazijo, migracijo in ustvarjanje metastaz oziroma zasevkov.

Raziskave so bile narejene na raku dojk, gliomu, raku trebušne slinavke, črevesja, jeter, pljuč, kože, prostate, raku jajčnikov in materničnega vratu ter na limfomu in pri levkemiji.

Naj omenim, da so testirali tudi sinergično delovanje kemoterapije in rutina na tumor in sinergijo med rutinom ter silibininom (izvleček pegastega badlja) na raku črevesja [1].

Kakšne so njegove anti-PCOS lastnosti?

V veliko primerih najdemo sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) z roki v roku s prekomerno telesno težo, kar pomeni, da ima ženska povišano količino bele maščobe (navadna maščoba).

Poznamo pa tudi rjavo maščobo, ki ohranja telesno temperaturo, ko nas zebe. Večinoma se nahaja na zgornjem delu hrbta. Proti beli maščobi, ki je ne želimo, je rjava maščoba več kot dobrodošla, saj na naše telo deluje protivnetno.

Ljudje in živali s povišano belo maščobo imamo po večini znižano količino rjave maščobe. Znanstveniki so na podganah testirali, kako rutin vpliva na količino te rjave maščobe pri ženskem spolu s prekomerno telesno težo in PCOS. Odkrili so, da zdravljenje z rutinom drastično poviša dejavnost rjave maščobe.

Kaj so še opazili?

  • Zniža aktivnost DHEA,
  • izboljša presnovo glukoze in inzulinsko občutljivost,
  • drastično izboljša nenormalen menstrualni cikel,
  • izboljša razmerje med LH (luteinizirajoči hormon) in FSH (folikel stimulirajoči hormon) ter njuno sproščanje iz hipotalamusa in hipofize,
  • poviša hormon adiponektin [2] (beljakovina, ki se sprošča iz maščobe in ima protivnetne lastnosti),
  • poviša HDL (”high-density lipoprotein”),
  • poviša encime v jajčnikih, ki so odgovorni za pretvorbe hormonov (na primer aromataza je encim, ki sodeluje pri pretvorbi testosterona v estrogen),
  • zniža število cističnih in atretičnih foliklov (atretični so tisti, ki odmrejo, preden jim uspe dozoreti),
  • signifikantno zviša število rumenih telesc, ki sproščajo progesteron in
  • obnavlja debelost folikelnega vezivnega tkiva.

Naj omenim, da rutin nekateri znanstveniki primerjajo z metforminom, ki se uporablja za zdravljenje inzulinske odpornosti.

Kakšne so njegove nevro-obrambne lastnosti?

V današnjih časih se vedno pogosteje soočamo z nevrodegenerativnimi [3] boleznimi, ki napadajo možgane. Nekaj jih je genetskih, a večina jih nima genetskega izvora, njihov sprožilec je namreč nezdrav življenjski stil.

Alzheimerjeva bolezen

Glavne značilnosti nevrodegenerativne bolezni možganov, o kateri se vedno bolj govori, so izguba nevronov, atrofija (zmanjšanje celic) v neokorteksu, hipokampusu, amigdali in bazalnem sprednjem režnju.

V bistvu do tega prihaja zaradi odlaganja beljakovin, ki jih imenujemo beta-amiloidi. Te beljakovine se vsakodnevno kopičijo v naših možganih, a jih imajo zmožnost čistiti zdravi možgani. In veš, kdaj se dogaja čiščenje? Med spanjem. Še en razlog več, zakaj je spanec nekaj najboljšega za naše zdravje.

Znanstveniki so testirali vpliv različnih odmerkov rutina na možgane, prizadete z Alzheimerjevo boleznijo.  Ugotovili so, da je vpliv odvisen od doze, kar pomeni, da je višji odmerek imel več pozitivnih učinkov. Izboljšala se je prepoznavnost obrazov in ločevanje časovno odvisnih dolgoročnih spominov, tudi kratkoročni spomin.

Pri podganah se je signifikantno povišalo izražanje genov BDNF v hipokamposu (kamor se shranjuje naš spomin). BDNF (Brain-derived neurotrophic factor) je beljakovina, ki je povezana z rastjo živčnih celic v centralnem živčnem sistemu, vpliva tudi na njihovo preživetje in funkcijo. Ta beljakovina je pri ljudeh nujna za povezovanje rastočih sinaps, za učenje in spomin.

Torej se je signifikantno povišalo pomnjenje informacij, ki so shranjene v dolgoročnem spominu in s tem znižalo pomanjkanje spominov.

Ne le to, signifikantno so se povišale vrednosti encima glutation reduktaze, ki je nujen za ustvarjanje glutationa, našega najmočnejšega antioksidanta (poleg melatonina).

Hungtingtonova bolezen

Ta nevrodegenerativna bolezen se izraža kot gibalna, kognitivna in vedenjska disfunkcija. V večini prizadene še relativno mlade ljudi (od 35 do 50 let) in je usodna po 15 do 20 letih po diagnozi.

Kaj se pri tej bolezni dogaja: možganska sivina se spreminja v nekakšno spužvo in hkrati se poviša dejavnost t. i. astroglia celic v možganih, ki zaradi tega preveč stimulirajo živce.

Pri poskusih na podganah so ugotovili, da se signifikantno zniža oksidacija beljakovin in maščob, izboljša delovanje našega notranjega antioksidativnega sistema in zniža razgradnja acetilholina. Acetilholin je živčni prenašalec (prenaša ”sporočila” med celicami), ki ga povezujemo z učenjem in fokusom.

Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen je kronično razgrajevanje dopaminskih nevronov v delu srednjih možganov, ki ga imenujemo ”substantia nigra pars compacta”. Krajše, gre za to, da se znižuje ustvarjanje dopamina, hormona za nadgrajevanje, zagon in motivacijo.

Očitnejši simptomi so motorične narave, kot so tresenje, trde ali neprožne mišice, zelo počasni gibi in nestabilnost.

Poleg nezdravega načina življenja, ki je lahko povod v to bolezen, je pomembno kopičenje železa ali kalcija v telesu. Kot metodo omilitve simptomov uporabljajo globoko stimulacijo možganov oziroma ”deep brain stimulation”.

Vemo, da nevrotoksini (snovi, ki jih ustvarja naše telo ali jih vnesemo v telo iz okolja in spreminjajo delovanje našega živčnega sistema) povzročijo dopaminergično nevrodegeneracijo. To pomeni, da nevrotoksini vplivajo na celice, v katerih se nahaja dopamin, živčni prenašalec, ki ga povezujemo z motivacijo in nujo po nečem.

Ti nevrotoksini povzročajo oksidativni stres, ki poškoduje mitohondrije v živčnih celicah. Mitohondriji pa so naše tovarnice za energijo.

In vitro študije (v epruvetki) so pokazale, da rutin regulira TH gen, ki je nujen za biosintezo oziroma ustvarjanje dopamina. Ta gen tudi izboljša ionski sistem in gene za uravnavanje apoptoze (celične smrti).

Na moških podganah so ugotavljali, da oralno uživanje rutina signifikantno brani pred poslabšanjem gibalnih sposobnosti in koordinacije.

Kaj še lahko povemo o ajdi?

Ajda je superživilo, saj ob rutinu vsebuje visoke vrednosti cinka, bakra, selenija in mangana. Nima glutena, zato je primerna za ljudi, ki so nanj občutljivi. Lahko pa tudi zniža alergijske reakcije pri tistih, ki imajo s tem težave. Od vseh vrst ajde, ima tatarska ajda najvišjo vrednost rutina.

Če primerjamo izdelke iz ajde, lahko zapišemo tako:

  • rezanci ali testenine: 78 mg/kg suhe teže,
  • temna moka: 218 mg/kg,
  • surova nekuhana kaša: 230 mg/kg,
  • kuhana kaša: 88 mg/kg,
  • moka iz listov: 2700 mg/kg,
  • kosmiči iz ajde: 0 mg/kg.

Vidimo, da ima rutin nevro-obrambne lastnosti in lahko izboljša ali celo obrne vpliv nevrodegenerizacije v možganih podgan z alzheimerjevo boleznijo. Izboljša kognitivno prizadetost in z aktivacijo BDNF znatno izboljša nevroplastičnost (sposobnost možganov na prilagajanje, organiziranje in preoblikovanje). Torej izboljša možnost preživetja nevronov v centralnem živčnem sistemu.

Znanstveniki so rutin preizkušali tudi pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2. Rezultati so se po dolgoročnem uživanju pokazali za pozitivne, uporaba pa za varno in dobro tolerirano.

Rutinova varna in efektivna zmožnost nevro-obrambe proti patološkim nevarnostim nam podaja upanje za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.

Viri in literatura

[1] S. Nafees, S. H. Mehdi, M. Zafaryab, B. Zeya, T. Sarwar, M. A. Rizvi; Synergistic Interaction of Rutin and Silibinin on Human Colon Cancer Cell Line; Biomedical; 8. 9. 2018.

[2] A. E. Achari, S. K. Jain; Adiponectin, a Therapeutic Target for Obesity, Diabetes, and Endothelial Dysfunction; International Journal of Molecular Sciences; 21. 6. 2016.

[3] A. B. Enogieru, W. Haylett, D. C. Hiss, S. Bardien, O. E. Ekpo; Rutin as a Potent Antioxidant: Implications for Neurodegenerative Disorders; Oxidative Medicine and Cellular Longevity; 27. 6. 2018.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen.